O superorganizmih, antibiotikih in spolnost bakterij

Visokoprofilni simpozij o higieni v Zell am Seeju

(c) Hagleitner Hygiene International

(c) Hagleitner Hygiene International

(c) Hagleitner Hygiene International

Zell am See (OTS) - Medicinsko to velja kot zanesljivo: »Nismo sami.« Tudi če to sprva zveni kot parodija na znanost. V človeškem telesu je namreč najmanj človeških celic. Desetkrat več jih pripada tujim mikroorganizmom. In te so odločilne: v črevesju, v pljučih, na koži in sluznici – praktično povsod od temena do prstov na nogi. Noben del telesa ne more živeti brez njih, niti eno mesto ni brez mikrobov. Nobena plodovnica, noben urin – tudi če se je dolgo verjelo v to. V telesu živi približno 100 bilijonov mikroorganizmov. In zdi se, da vsak med njimi deluje celostno.

Na primer Helicobacter pylori. Ta paličasta bakterija je na slabem glasu. Povzroča trebušne bolezni: vnetja, razjede – celo raka. Toda ali lahko tudi varuje pred astmo?

Tovrstna vprašanja so pripeljala zdravnike, strokovnjake za higieno in druge zainteresirane strani v Zell am See. Na povabilo družbe Hagleitner Hygiene – na mednarodni forum družbe Hagleitner o higieni. Od 7. do 8. junija je potekal v kongresnem centru Ferry Porsche Congress Center. Z vrhunskimi strokovnjaki.

Prišlo je več kot 90 gostov. Da bi sodelovali na predavanjih, izmenjevali zamisli in skupaj opredelili: Kaj je najsodobnejše? V enem sklopu tem: »Naš mikrobiom in njegov pomen za preprečevanje okužb«.

Katere rezultate osvetljuje simpozij? Tukaj je pet odločilnih tez – v izvornem tonu govorcev: 

Mikrobiom in zaščita pred okužbami

»Večina mikroorganizmov v črevesju se pojavlja v velikem številu – v primerjavi s preostankom telesa. V ustrezni interakciji lahko varujejo prek infekcijskimi obolenji z drisko. Toda tisto, kar se zgodi v črevesju, nima le lokalnega vpliva. Njegovi lokalni prebivalci namreč vplivajo na praktično vse procese v telesu: Pri diabetesu je mikrobiom drugačen kot pri srčnožilni bolezni. Pri avtizmu se razlikuje od tistega pri astmi. Medtem zdravniki poskušajo vplivati na primer tudi na vaginalno floro prek črevesja – običajno proti vaginalnim glivicam. Kakor je ustrezna črevesna flora ustrezna tudi kot preventiva zoper bolnišnične okužbe. Vse to postavlja higieno v pomenljiv kontekst, zlasti pri negi mikrobioma.«

priv. doc. dr. Markus Hell – MEDILAB (specialist za mikrobiologijo in higieno; učni laboratorij Medicinske univerze Paracelsus v Salzburgu) 

Črevesje kot rezervoar za mikrobe, odporne proti antibiotikom

»Naše črevesje je pomembno prehodno mesto tudi za genetske informacije. In prebivalci našega črevesja vedo, kako to uporabljati – kot bakterije: Tako rekoč si lahko privoščijo spolnost. Ne za razmnoževanje, temveč za izmenjavo plazmidov. To so mali bloki DNK – s posebnimi zaščitnimi gradniki. Na primer, zoper antibiotike. Čeprav: Odpornost proti antibiotikom je pogosto prenosljiva. Na primer, preko fagocitov: To so virusi, ki napadajo samo bakterije. Bakterije, ki jih nato lahko naredijo imune proti antibiotikom. Kajti tudi fagociti lahko v svoj genetski material integrirajo gene bakterij za odpornost. V tem oziru mora biti v črevesju velika količina rezistenčnih genov – veliko več kot je veljalo doslej.«

prof. dr. Béatrice Grabein – Univerzitetna klinika München 

Antibiotiki, probiotiki in črevesni mikrobiom

»Že enotedensko jemanje antibiotikov lahko bistveno spremeni sestavo črevesnega mikrobioma. Pri večini zdravih odraslih oseb se prvotno stanje skoraj obnovi že po nekaj tednih. Toda antibiotiki imajo lahko poglobljen učinek v prvih letih življenja. Študije so pokazale, da je zdravljenje z antibiotiki v tem zgodnjem obdobju življenja med drugim povezano s pojavom debelosti pozneje v življenju.«

pridr. prof. priv. doc. dr. Ines Zollner-Schwetz – Medicinska univerza v Gradcu 

Zaščita pred okužbami dihalnih poti z mikrobiomom dihal

»Bakterije, virusi in plesni imajo lahko tako rekoč dolg vdih: Pod našim epiglotisom so številni mikrobi, tudi ko smo zdravi – vse do najglobljih kotičkov pljuč. To se pokaže: Večja kot je raznovrstnost mikrobov – raznovrstnost mikrobov, bolj stabilno je zdravje dihal. In obratno: Kolikor močnejša je razraščenost, večja je težava. To je očitno pri kroničnih boleznih, kot je cistična fibroza. Tu se mikrobna raznolikost v dihalih postopoma zmanjšuje – s trajanjem in resnostjo bolezni.«

Priv. doc. dr. Angela Zacharasiewicz – vodilna višja zdravnica, Oddelek za pediatrijo in mladinsko medicino, Wilhelminenspital Dunaj 

Mikrobiom/mikrobiota kože in sluznice – spremembe zaradi antiseptika za kožo in sluznico

»Na naši koži je trajno prisotna tako imenovana rezidenčna flora. Nekatere vrste mikroorganizmov lahko zaznamo praktično pri vseh ljudeh – ne glede na njihov življenjski prostor in življenjski slog. To je tisto, po čemer se razlikuje prehodna flora, ki prihaja na našo kožo z vplivi okolja. Tukaj kratkotrajno učinkuje antiseptik. In običajno samo tukaj – ne da bi to trajnostno vplivalo na mikrobiom. Pri dolgotrajnih antiseptikih je drugače: Možna je huda sprememba – vse do rezidenčne flore. Pri tem se mikroorganizmi različno odzivajo. Pri tem posamezne skupine uidejo iz rok – na račun drugih. Če se to dogaja dlje časa, lahko privede do okužbe.«

Dr. Arno Sorger – poslovodni direktor W.H.U. GmbH 

Kaj ima zdravje s higieno

Mednarodni higienski forum Hagleitner je leta 2018 potekal že drugič. Od leta 2017 je vsako leto v Zell am Seeju. Ker higiena izhaja iz besede Hygieia – to je starodavno mitološko ime: Higiejo so stari Grki častili kot boginjo zdravja.

 

Vprašanja in stiki:

Hagleitner Hygiene International GmbH
Bernhard Peßenteiner
tiskovni predstavnik
+43 5 0456-11303
bernhard.pessenteiner@hagleitner.at
http://www.hagleitner.com